Vir: http://marjanogorevc.si/sl/o-meni/karmicna-diagnostika/

KARMIČNA DIAGNOSTIKA
Zdravilstvo je prastara veščina, zdravilci predindustrijske družbe pa so bili poznavalci človekovega duha in so poleg znanja, kako pozdraviti telo, obvladali tudi zdravljenje duše. Tak naraven način pomoči je v organizmu vzpostavil porušeno ravnovesje. Današnji zdravilci imajo dostop do starih znanj, obenem pa pri svojem delu lahko uporabljajo tudi znanje sodobne medicine in najnovejše tehnologije.

Karmična diagnostika je taka metoda; osnova ji je danost reinkarnacije, torej ponovnega rojevanja, kot ga uči starodavna indijska miselnost. Metodo je razvil ruski krščanski duhovnik S. N. Lazarev, kar le dokazuje, kako se vsi ljudje sveta srečajo v polju metafizike. Karmična diagnostika je energijsko-informacijsko poseganje v strukture biopolja, ki ne spreminja samo stanja telesa. Ljudem se opazno spreminjala osebnost, to pa ima potem nadaljnji vpliv na usodo. Deformacije v biopolju se na fizičnem telesu izrazijo na različne načine: z boleznijo, s slabimi odnosi, s psihičnimi deformacijami, ponavljajočimi travmatičnimi dogodki, življenjskimi neuspehi.

Poglejmo na primeru
Na terapijo pride eleganten moški petdesetih let, znan kot uspešen podjetnik. Zdi se mi pretirano vitek, deluje nervozno in zaskrbljeno. Pomislim, da se za brezhibnim videzom lahko skriva človek, ki še kako potrebuje pomoč. Moški, še posebno uspešni, pa so za bioterapevta pravi izziv, saj so naše stranke večinoma ženske. Ker deluje negotovo, ga spodbudim. Rečem mu, da se lahko ob meni počuti povsem varnega, da sem zavezan poklicni molčečnosti ter da vedno obstaja način pomoči. Potoži, da ima že nekaj let bolečine v želodcu, zdravniška diagnoza pa je vnetje želodčne sluznice. Zdravila, ki jih jemlje v akutni fazi, mu sicer bolečine ublažijo, vendar trajne ozdravitve ni. Prizna, da je na robu obupa in da je pripravljen tudi na bioterapevtovo pomoč, čeprav ne ve natančno, kaj pomeni bioterapija.

Da bi lahko razumeli mehanizem nastanka bolezni in težav, bomo za izhodišče vzeli dejstvo, da je človek duhovno, energijsko in telesno bitje. Človek biva in deluje istočasno na vseh ravneh, vendar ni nujno, da se vseh tudi zaveda, saj se ljudje nahajamo na različnih stopnjah evolucije. Zavedanje ravni bivanja je odvisno od njegove individualne stopnje zavesti, na katero pa vpliva tudi skupna zavest človeštva.

Telesna raven
Imamo snovno telo, ki se ga vsi zavedamo, s petimi čutili pa zaznavamo okolico in vpetost našega telesa v okolje. Na tej ravni obstaja svet polarnosti, dvojnosti in nasprotij, kar nam omogoča, da svet sploh dojemamo in da nam je dovoljena primerjava, s tem pa učenje. To je tudi raven, na kateri se pojavljajo simptomi v obliki telesnih bolezni, psihičnih težav in slabih odnosov, ki pa imajo svoj začetek na eni naslednjih ravni. Simptome, ki se pojavljajo kot bolečine, funkcijske motnje, težave na organih in organskih sklopih, sem pa uvrščam tudi težave, ki so povezane z našim nižjim umom, kot so depresije in podobne težave, rešuje medicina, ki, razen v redkih primerih, v glavnem blaži ali pa odpravlja simptome. Zdravi v skladu s svojo doktrino, torej na podlagi znanstvenih izsledkov. Mnogim to zadostuje; tisti pa, ki se zavedajo, da bivamo na več ravneh hkrati, pa medicina ne more nuditi zadostne pomoči. V primeru akutnih težav je lahko odsotnost medicinskega zdravljenja usodna; a kljub temu, da nam je medicina pomagala, bo človek, ki čuti polno odgovornost do svojega življenja, posegel še po drugačni pomoči: duhovno pomoč lahko nudi terapevt, lahko pa si s samospraševanjem in poglabljanjem vase pomagamo k samozdravljenju. Samozdravljenje pa je kot vsakodnevna higiena. Kako je bilo z moškim, čigar zgodbo omenjam? Zdravnikova naloga je bila, da je pri njem ugotovil gastritis, mu s pomočjo zdravil lajšal simptome, do trajne ozdravitve pa, kot bomo videli pozneje, ni prišlo. Skoraj vsaka bolezen oziroma težava ima tudi svoj globlji vzrok na nevidnih ravneh. V takem primeru je potrebno pristopiti k problemu holistično.

Energijska raven
Ko sem pogledal na to raven, sem ugotovil, da ima v predelu sončnega pleteža energijsko blokado, kar povzroča zmanjšan pretok energije v predelu želodca, posledično pa vnetje želodčne sluznice. Pred desetletjem, ko še nisem imel današnjih spoznanj, bi verjetno tu diagnosticiranje zaključil, energijo pa mu pomagal uravnovesiti z radiestezijskim nihalom ali s polaganjem rok. Težave bi zaradi odprave energijske blokade hipno prenehale, simptomi pa bi se pojavljali vedno znova; zato osebe priznajo, da se morajo po pomoč k bioenergetikom zatekati periodično. Taka pomoč resda dela »čudeže«, a bioenergetik človeka oropa za soočanje s samim seboj in z možnostjo samozdravljenja. Kajti vzrok, pa naj bo zakoreninjen še tako globoko, bi se moral potruditi odkriti vsak sam ali pa s pomočjo strokovnjaka. Bolezen ima namreč vedno nek namen, včasih je globlji, kot si lahko mislimo, a o tem malo kasneje.

Informacijska raven
Tu so shranjene informacije o vzrokih za težave. Z vpogledom v gospodovo biopolje sem našel informacijo: vzrok za njegove težave je bil povezan z odnosi na delovnem mestu. Potrdil je mojo ugotovitev in pojasnil, da je zaposlen v srednje velikem podjetju na odgovornem delovnem mestu. Odnos z lastnikom podjetja se mu je zdel nevzdržen, skrajno nestrpen in ukazovalen. Gospoda sem popeljal skozi proces ozaveščanja destruktivnih vzorcev; po tem je zmogel sprejeti nadrejenega kot človeka, kot avtoriteto, kot vodilnega, ki ima določene odgovornosti. Nadalje sem mu svetoval, naj se preneha spraševati, »kaj lahko od podjetja dobim«, temveč, »kaj lahko podjetju dam?« Obenem naj poskuša biti čim bolj strpen ter si prizadevati za boljše odnose. V samem procesu ozaveščanja se je v predelu solarnega pleteža razkrojila energijska blokada. Temu naj bi sledilo tudi prenehanje bolečin v želodcu, kar se je tudi zgodilo. Videti je bilo, da sva bila uspešna, saj mi je čez nekaj dni sporočil, da so se tudi odnosi v službi neverjetno izboljšali, ta sprememba pa je blagodejno vplivala na njegovo zdravje. Na gospoda nisem več pomislil, a čez pol leta sem ponovno prejel njegov klic. Težave so se ponovile, le da tokrat v hujši obliki, saj ni bil sposoben za delo. Nadaljevala sva tam, kjer sva nehala ob njegovem zadnjem obisku. Tokrat sem vpogled usmeril na naslednjo, najvišjo raven bivanja.

Duhovna raven
Tu najdemo namen duše; kadar se želimo nečesa naučiti, nas namen duše pripelje v primerno situacijo. V primeru moškega je bilo pomembno ozavestiti, zakaj so sploh nastopili pogoji, ki so slabšali njegov odnos v službi. Ugotovila sva, da je bil namen spremeniti življenjski pogled, kar za seboj potegne tudi nekatere spremembe v miselnosti in ne nazadnje v značaju. Da bi se ta krog spoznanj začel razreševati, se je moral najprej soočiti s podzavestnim vzorcem »jaz imam prav in se ne motim«, ki ga je prinesel iz prejšnjih življenj, v tem pa se mu je še okrepil z očetovo linijo prednikov. Vzorec je bil tudi vzrok za njegovo nesprejemanje avtoritete. V take življenjske epizode in izkušnje nas usmerja naš nadjaz, ki je višji del naše osebnosti – njegov namen je, da spoznamo svoje napačno ravnanje in miselnost. Destruktiven vzorec ruši naše življenje ravno zato, da bi ga kot takega tudi spoznali in odpravili. Pri tem pa mora človek včasih skozi zelo neprijetne izkušnje. Običajno je tako, da bolj kot je človek tog, trmast in prepričan, da se mu kot žrtvi godi krivica, bolj neprijetne situacije ga priganjajo k spremembi. Moč neprijetnih stranskih učinkov energijskega zdravljenja pa je sorazmerna globini in moči destruktivnih vzorcev. Ker se je gospodu zdravje po terapiji še poslabšalo, je bil to zanj zadosten povod, da se je sprememb na sebi lotil koreniteje. Terapevtski postopek sva nadaljevala s fazo, ki jo imenujem »vrtenje filma«. Tako si oseba prikliče v spomin in podoživi vse čustveno obarvane dogodke, kjer je seveda v ospredju prizadetost v določenem medsebojnem odnosu. Hkrati s tem pa potekatudi postopek, s katerim jezo in užaljenost odpustimo. Jeza in užaljenost pa sta vedno povratni energiji – vračata se k tistemu, ki jo ustvarja. Postopek oproščanja in pomiritve vedno opravimo za sebe in za osebo ali osebe, ki so bile vpete v odnos oziroma dogajanje.

Sodelovanje stranke je nujno
In vendar me nelagodje v zvezi z njim še ni zapustilo. Gospod je imel težave s sodelovanjem pri terapiji. Zdelo se mi je, kot da nekje v svoji globini ne želi, da bi mu bilo bolje. Običajno se po končani terapiji vprašam, ali sem zares naredil vse, kar je bilo v moji moči. Zato sem ga vprašal: »Kakšne koristi imate od bolezni?« Sprva začuden je nato potrdil moje domneve. Res je imel bolezen kot opravičilo za jezo, nespoštovanje, neopravičljivo ravnanje. S tem sva končno postavila piko na »i«. Primer je dokaj običajen, v njegovi genezi pa so skoraj vse prvine naravnega zdravljenja s pomočjo bioterapije. Zato sem ga tudi izbral.

Vse bolj jasno mi je postajalo zaporedje pojavljanja osnovnega vzroka, ki se začne z namenom in nadaljuje s tem, da oseba pride do situacije ali dogodka, ki je zanjo neprijeten in povzroči travmo. Nastopi energijska blokada, katere posledice so telesna bolezen, depresija, poslabšanje odnosov … Sčasoma sem ugotovil, da vsak travmatični dogodek ne povzroči tudi telesne ali psihične bolezni; tako je, če oseba v času dogodka ali po njem ozavesti »lekcijo«, če dojame sporočilo »duše« in se kritično sooči s posledicami dogodka oziroma svojega ravnanja. Tak pristop k zdravju in zdravljenju lahko imenujemo tudi holistični. Tu ni več pomembno, ali gre za telesno bolezen ali težave v življenju nasploh. Rad rečem, da je mnogim simptomom en skupen vzrok ali da ima več vzrokov za posledico le eno vrsto težav. Prav tako se težave medsebojno pogojujejo; če smo bolni, se zgodi, da peša tudi kakovost komunikacije z okolico.

Sodobni terapevtski pristop in samozdravljenje
Od te točke naprej lahko govorim o sodobnem bioterapevtskem pristopu. Ta terapevtu omogoča večjo učinkovitost. Z ozaveščanjem in razreševanjem vzroka se na vseh bivanjskih ravneh začnejo dogajati spremembe. Zdravljenje brez kar najbolj primarnega vzroka je lahko celo škodljivo: človeku odvzame možnost, da bi z ozaveščanjem vzroka, ne le pozdravil bolezen, pač pa tudin preprečil njeno ponovitev ali pa preselitev bolezni na kakšen drug organ. Kar pa je najbolj bistveno, s soočanjem z vzroki se sproži pospešena duhovna rast. Vsaka bolezen nam sicer prinaša možnost, da osebnostno rastemo. Če se tega tudi zavedamo in začnemo drugače usmerjati svoje življenje, potem govorimo o duhovni rasti. Tako poteka samozdravljenje. Soočanje z vzroki in njihovo razčlenjevanje dobesedno »odstrani« neželene podatke iz človekovega holograma in jih »zamenja« – temu bi lahko rekli reprogramiranje. Celo našo fiziologijo, vse od najmanjše celice z njenim genskim zapisom pa do organskih sistemov, je možno preobraziti na tak način; preobrazba gre po spirali – do našega značaja. Naš značaj, usoda in bolezni so soodvisni. Deformacije v tem skupnem biopolju se kažejo kot različne bolezni, psihične motnje, patološke deformacije značaja in razne življenjske neprijetnosti, ki bi jih lahko imenovali slaba usoda. Vse spremembe imajo globok in pospešen učinek na zdravljenje. To se zgodi, ker takšne spremembe učinkujejo na naš spomin, obnavljajo fizične, mentalne, čustvene in duhovne podatke v datoteki. Zaradi tega je resnično učinkovito zdravljenje poseganje na vse ravni, kar zajame tudi pretekla življenja in breztelesna bivanja.

Sklep
Iz tega lahko sklepamo, da so zdravje, značaj in usoda človeka določeni s karmičnimi strukturami. Vse informacije o človeku in njegovem telesnem stanju so zakodirane v biopolju in pri tem obstaja dialektična povezava struktur biopolja in telesnih struktur ob vzajemnem delovanju enih na druge. Pri energijskih terapijah in ob spremembah deformacij v biopolju vplivamo na spremembe v vseh strukturah informacijsko–energijskega sistema človeka. Z delovanjem na te strukture ne zdravimo samo trenutne bolezni, ampak tudi tiste, ki bi izbruhnile šele čez več let.